Ko mir sreča moč narave, ne zbežiš in ne otrpneš.
Energija novega dne me je tik pred zdajci pritegnila, da jutranje vaje namesto doma naredim kar v naravi.
Prav čarobno se mi je zdelo, ko sta me tik pred vrhom pozdravila že dva kolesarja, ki sta ravno tako uživala v lepoti prebujajočega se sonca. Nekaj veličastnih prizorov in počasi sem se vračala iz Korena v svoje misli in načrte za čez dan.
Pa zagledam eno hitro premikajočo se kosmato postavo, kako hiti po pobočju – v smeri, kamor grem tudi jaz. Za srnico je bil kar konkretna. No, ni bila srnica, ampak medved. Izginil je v mali zaplati gozdička, objetega s travniki.
Malce sem oklevala – naj tečem nazaj? Počakam? Kakšna je že teorija srečanja z medvedom? No, znanje je v trenutku soočenja izpuhtelo. Potolažila sem se z mislijo, da se živali človeka bojijo in da bo »frajer« počakal, da grem mimo. A on – seveda – pokuka iz gozda ter se mirno odpravi naprej po svoji poti. Glede na približno 100 metrov razdalje sem v mislih preigravala teorije in upala, da bo nadaljeval naravnost ter mi podaril le veličasten in varen razgled.
A pot mu je prekrižala ograja, in da bi se ji izognil, se je začel gibati v mojo smer. V polnem zamahu in teku – mrcina steče proti meni.
Moj um končno ostane brez besed. Prisoten je le mir in občudovanje. On pa teče proti meni.
Na srečo nato poravna smer in zadnjih 15 metrov pred mano odvije. Ustavi se. Nameniva si par dolgih pogledov. Jaz se odločim za občudovanje njegove prisotnosti in veličine.
On se obrne, in ostane mi še prizor njegove izjemne okretnosti. Kakšna raketa v strm hrib! Ne ravno elegantna, a povsem neustavljiva. Še nekajkrat me ošvrkne s pogledom in gre svojo pot.
Brez kakršnekoli notranje drame, brez paničnega glasu ali vozla v trebuhu, sem ostala prisotna v igri narave.
Wau – kakšen del mene, ki ga do zdaj nisem poznala.
A hkrati – z nogami na tleh in z globoko hvaležnostjo, da se mi ni kot presenečenje pojavil na cesti – si ne želim ravno takšnih srečanj.
Kako priti do takšne zmožnosti odziva? Kaj meniš?
Slika je simbolična – vadim uživanje v trenutkih brez telefona. Hecno, da je to že nekaj, kar je treba vaditi.
